Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.
Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
Z nami so bile tri sestre, ki delujejo v Ukrajini: dve sta Slovenski in ena Ukrajinka. Zaupale so nam osebne zgodbe in tudi, kako jim vera v Boga pomaga v najtežjih trenutkih spremljanja ljudi v stiski.
Z nami so bile tri sestre, ki delujejo v Ukrajini: dve sta Slovenski in ena Ukrajinka. Zaupale so nam osebne zgodbe in tudi, kako jim vera v Boga pomaga v najtežjih trenutkih spremljanja ljudi v stiski.
Naj te najprej opozorim, spoštovani poslušalec in poslušalka, da je današnji komentar precej črnogled. Upam, tako kot nekoč Cankar, da bo na črnem ozadju bolj prišla do izraza mavrica, ki starodavni simbol miru in upanja. Ko poslušam sebe in ljudi, opažam, da se radi pritožujemo. Kot princesa smo, ki so ji mehko postlali, pa jo je kljub temu ožulilo zrno graha.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Naj te najprej opozorim, spoštovani poslušalec in poslušalka, da je današnji komentar precej črnogled. Upam, tako kot nekoč Cankar, da bo na črnem ozadju bolj prišla do izraza mavrica, ki starodavni simbol miru in upanja. Ko poslušam sebe in ljudi, opažam, da se radi pritožujemo. Kot princesa smo, ki so ji mehko postlali, pa jo je kljub temu ožulilo zrno graha.
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.
Ruska vojska je v zadnjih 24 urah v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine izvedla približno sto napadov, od tega skoraj polovico v okolici mesta Marijinka, ki je skupaj z območjem okrog nedavno zavzetega mesta Avdijivka postalo novo žarišče na fronti, je sporočila ukrajinska vojska. Dodaja, da ruska vojska v zadnjih dneh krepi napade na vzhodu države, kjer naj bi zavzela tudi vas Pobeda. Okrog 30 napadov ruskih sil so zabeležili tudi v okolici mest Bahmut in Liman, severno od Donecka. 24. februarja bosta minili dve leti od začetka ruske agresije na Ukrajino. Tanja Dominko je za komentar poklicala upokojenega veleposlanika dr. Boža Cerarja.
Zadnja številka glasila naših rojakov v Argentini Svobodna Slovenija med drugim napoveduje srečanja in koncerte v pripravi na božični praznik. Prvi koncert je bil preteklo nedeljo v San Martinu. Pripravili so ga tamkajšnji slovenski zbor, vokalna skupina Mučačas in otroški zbor Zvončki. Poimenovali so ga Zbudi se, Betlehem! Nocoj bo božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo z gosti, jutri bo božični koncert prav v Našem domu San Justo in sicer pod okriljem Balantičeve šole, v nedeljo pa bo v Ramos Mejiji koncert zbora Ex Corde in solistov ter učencev Slomškove šole. V cerkvi Marije Pomagaj v središču Buenos Airesa pa bo to nedeljo potekala adventna duhovna obnova. Vodil jo bo prof. dr. Ivan Štuhec, direktor zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora.
Leto, ki se izteka je bilo zelo pestro. Stavka zdravnikov še kar traja, politično ozračje je razgreto, prav tako smo pričam številnim vojnim žariščnem po svetu. O tem smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« spregovorili z zdravnico in mestno svetnico dr. Tino Bregant in duhovnikom Milanom Knepom.
V svojem razmišljanju se je avtor Jože Bartolj zazrl na minulo leto in ob doživetem razmišljal o vrednotenju vsega, kar doživljamo.
Z gostom profesorjem teologije in stalnim diakonom Maticem Vidicem smo se pogovarjali o pripravi v adventu. Povedal nam je, kako se na božične praznike pripravlja sam s svojo družino in dal nam je idejo ali dve, kako lahko božične praznike pripravljeni pričakamo tudi mi.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
Odvisnost od ne kemičnih drog, mobilne naprave, nova tehnologija od katerih so otroci, mladostniki zasvojeni, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Obiskali smo vrtec v Grosuplju, v studiu pa gostili urednico Mavrice Matejo Gomboc.
Poročali smo o vzpostavitvi medgeneracijskega centra v Mariboru, novem centru za ravnanje z odpadki v Posavju, skupnem domu gorskih reševalcev in gasilcev v Mojstrani, potujoči gasilski učilnici, novi depojski zbirki v Čebelarskem muzeju v Radovljici, ter o navadah, ki spremljajo božični čas in prehod iz starega v novo leto.